Na ulice Milana so zaparadirali sloni. Preverim novo odprto trgovino s konceptom, ki mi jo je v komentarju omenila Matilda. Res imajo svega i svašta, ampak mi prevelika sterilnost nikakor ne more prirasti k srcu. Med vijuganjem okoli Duoma naletim na vsaj petdeset ljudi, ki pred pastičerijo vneto žulijo male kruhove žepke. Toliko ljudi, da se moram vstaviti in probati njihovo skrivnost. Potem pa od ameriške vodičke, ki ji sledi zelo ameriška skupina turistov, izvem, da je Luini najbolj famozna kruharnica v Milanu. Svoji skupini pove, da ljudje med delovnim časom pridejo in pojejo svojo malico kar v stoje, da prihranijo na času postrežbe. Cela skupina nato opazuje ljudi, ki jejo, kot da bi gledali tjulne v živalskem vrtu, v času hranjenja. Potem se vanjo odpravijo še sami.
– – –
An elephant parade sweeps over town. The interior of newly opened concept store is animal themed and a tourist guide talks of Italians eating at the most famous pasticheria Luini as some sort of animals during the zoo feeding time. ”They come here and eat standing up, so they save on time, not having to wait being served.” The crowd of ten american tourists goes ohhh, and than they join Italians in their doing.
Hihihi, Američani so včasih res kot trop ovčk in vpijajo vseiz stare Evrope kot Skrivnost sv. grala:)
Vidim da Excelsior ni ravno Anthropologie ali Merci 😉 temveč Čisti High Tech, so mi pa zmeraj zanimive take umestitve v hisorično arhitekturo (ko sem ti omenila nsio imeli še niti spletne strani).
Tvoj vodnik je vse debelejši…razmišljaj o slovenksi izdajo Šik po Milansko…fotke so že zdaj 1000 sv.let nad sčikovnim delom madame Ines.