Nisem vedela, da je občutek, da si na dopustu, čeprav doma, le en angleški zajtrk pri La Petitu stran. Še tržnica z rožami deluje, tako zelo nekje drugje in kot da se ne bi vsak dan sprehajala mimo. Tudi bloganje se je izgubilo nekje vmes med neskončnim prelistavanjem revij pod krošnjo, skrbjo, da sta Casillero in koriander vedno na voljo in mislijo na to, kako bom danes skombinirala sladko, slano, kislo in pekoče.
Not doing anything special and feeling good about it is funnily satisfying to me these days. Going out for breakfast feels like vacationing at home. Even blogging seems to fall behind getting enough of coriander, finding nice recipe app, painting the doors of the appartment white, deciding on getting cutlery from Muji or having glasses of Casillero del Diablo with pages of Monocle.
letos zelo razumem počitnice doma:)
noh, če bi se potrudila (ampak nikoli dovolj) bi izgledale slab približek tovjih mestnih utrinkov… vsekakor moje DomaPočitnice so se sestojile iz dopisovanja, kuhanja in osmišljanja superidej za jesen: I tebe sem pogrešala.
jesen pa je v znamenju dihanja tujih dežel.
Počitnice so lahko kjerkoli. In kadarkoli. Uživati doma je pa itak privilegij, ki ga nima prav vsak. 🙂
Krasne, krasne fotke. Da si odpočiješ oči in duha. Počitniške same po sebi. 🙂
Lepo! Foteljčki mi zmagajo
Ja, ful je blo luštno letos poleti v Ljubljani!
Že par let prakticiramo morje junija, julij avgust v glavnem doma s krajšimi izleti, potem pa septembra še kakšen break v kakšnem lepem kraju.
Mene je edino tale zadnji vročinski val malo zadržal, da nisem po mestu pohajkovala še več, kot bi sicer.
Sicer pa res luštne fotke, že malo jesenske…