Od Ajača do Bonifača in tisoč ovinkov vmes. Šele sedaj, ko se mi brišejo spomini na utrujajoče in neskončno čakanje, da se pri avtobusu zbere vsa skupina, po pregledu vseh slik in kljub grenkemu priokusu, ki ga ima Korzika, letos že trideset let, ugotavljam, kako lep je ta otok. Spokojen, francoski in ne francoski, italijanski in ne italijanski, s počasnim utripom, s prijaznimi ljudmi in dobro hrano.
Kako fino je bilo poslušati francoski jezik v živo, se sprehoditi po tržnici, ki je tudi njihov it sobotni dogodek, se nastaviti soncu, prepustiti vetru, da mi naredi korziško frizuro in prisluhniti vsem zvokom otoka. Zanimivo je bilo videti, koliko ljudi na Korziki še vedno uporablja javne telefonske govorilnice in zanimivo slišati, kako je vendeta še vedno zelo živa.
– – –
From Ajaccio to Bonifacio and a thousand road turns to make. After forgetting about the hard moments of having to wait for people to gather on the bus all the time and after seeing all the photos I made, I can see how beautiful this island is. So peaceful, french, but not that french, italian, but not that much italian, everything is in slow motion, people are so nice and the food is utterly delicious.
It was so nice to hear people talking french and nice to get a baguette at the market. It was very interesting to see so many people still using public phones and interesting to hear that vendetta is still so very present.
joj, una z unim fantom s potovalko! pa sestrce! 🙂 pa vseeee! <3
izleti z avtobusi me spomnijo na srednjo šolo, vedno sem imela smolo s fotiči in slikami. seveda smo imeli še tiste trotlčke na film. slike s firenc sem nesla razvit v DM, pa jim je zgorel laboratorij. na dunaju se pa film ni previjal naprej. 🙂 sej bom še šla…
pa bedna muzika na busu (ponavadi so imeli vodiči neke svoje potovalne mikse, ki so še spodbujali slabost na dolgih italijanskih avtocestah), umivanje zob na avtocestnih postajališčih in walkmani na CD-je. joj, memories.
uh tisti fant je bil tako stajliš. če sem ga zamudila od spredaj, sem ga morala slikati vsaj od zadaj. z muziko sem pa zelo s tabo, samo da je bil izbor vodičke še najboljši od tistega od potnikov. za te avtobusne posebnosti že delam alineje za prihodnjo objavo 🙂
mene pa najbolj premami tista cvetoča pred cerkvijo-to pa je TOP fotka po mojem okusu…sj ne da si mi z vsemi fotkami pričarala pravo popotovanje z mislimi tja. upam da je bil sindikalni izlet vseeno prijeten 🙂
Po fotkah sodeč si se imela blazno fino. Spomin bo itak zretuširal utrujajoča in neskončna čakanja ter ostali balast in pustil samo tisto kar je bilo najlepše. btw, krasna očala!!
še enkrat bom rekla: fino je bilo potrpeti roadtrip za tel krasne fotke. kaj bi dala zdaj za vonj morja. ah, magari za vonj tistih ribiških mrež, ki se na kupu sušijo na pomolu.. 😉
Korzika nosi pastele:)
Takoj sem vedela, da je to Korzika – moja ljuba Korzika. Letos potujemo tja že četrtič in kakorkoli se morda zdi komu čudno, vedno znova še najdemo nekaj, kar nas naslednje leto zopet vleče tja.
Krasne fotke! Prav začutiti je pristen utrip pokrajine, ljudi, okolja…
Meni je ful dobra tabla z kredo napisano kavo Illy. Sicer pa kapo dol, da si šla na tako dolgo vožnjo z avtobusom za tri dni. Jaz sem šla enkrat samo na en otok v Kvarnerju, pa nikoli več. Slabo mi je bilo za znoreti, vozniku pa se tudi ni dalo dopovedati, da nismo vsi ljubitelji glasbe od Cece. Cela pot iz Lj do tja in nazaj samo muzika od Cece. In to avtobus od največje in najbolj kredibilne slovenske agencije. Od takrat naprej sem rekla nikoli več.
nekaj slik točno vem kje so posnete. fino se je spet spomniti teh korziških vasi in tržnic.
Ful dober nabor fotk. Res imaš dobro oko, vse pohvale. Me je kar zagrabilo, da bi šla, ampak ne na organiziran izlet, raje na lastno roko. Saj vem, da fotografija pove tisoč besed, ampak se mi vseeno zdi malo premalo teksta, jaz bi z veseljem kaj več prebrala.
Slika s cervijo in češnjama je božanska! 🙂
ta slika se tudi meni dopade. to je kraj, kjer stoji spominska plošča na letalsko nesrečo.
Joj, kaki fini spomini (zatem malo pa tudi zame, ki sem bila na Korziki pred kake 10 leti…)! Fotke sem pogledala tako, za široko razprtimi/malo izbuljenimi očmi, ooooh pa se mi je izvil pri tisti z rdečo jadrnico (ooooh še enkrat)
Res so čudovite, tudi meni pa je tista z Illy napisom najljubša. Jo sanjam že dva dni 🙂