Almost fairytale. A day off from work. All day sunshine. Wandering around the city. Printing lots of fabrics. Finding favorite book from childhood and visiting newly opened bookshop.
Tri botre lisičice… Slikanica je naaaajlepša. Kaseta je bila pa moja najljubša! Živo se še spomnim glasu botric (Polone). Sem si tako živo predstavljala tepih z ribami 😉
“… in pognala je botrica svoj avto…” ali tako nekako. Tole knjigico sem zaman iskala v svojih otroških arhivih – zdaj vem kam se odpravim ponjo!! Ko že ravno govorimo o Pekarni Mišmaš – to sem pa znala na pamet, recitirala sem jo od Fiese navzdol po stopnicah, ki vodijo v Piran…
Ja, ko bi bila vsak dan kot ta… Khm, potem bi postala pijanka, v pisarni smo namreč vsem zoprnim strankam navkljub odprli steklenico z Martinijem – je pomagalo! 🙂
Joj, Tri botre lisičice so zakon, tudi sama sem že enkrat hotla dat na blog ene fotke s to knjigo! Mislim… “so plesale in pile, da so se kar opile…lisice”… one so samo žurale… zdaj me prav spominjajo na Sex and the city… 🙂 haha, mogoče malo smešna primerjava, ampak mi je vedno blo zanimivo, ker je ta pravljica popolnoma netipična kljub temu, da gre za slovensko ljudsko! Nobene morbide, samo party! :)) kaseta je tudi superca… ilustracije pa so itak nepopisno lepe…
Novico o knjigarni pa sem ravno prej vidla po tv… zgleda ful lepo, moram it kaj pogledat ko bom naslednjič v Ljubljani…
joj, lihkar sem gledala tv prispevke o odprtju knjigarnice. kako hecno se je na kameri videt. (: ana, hvala za obisk in za lepo fotko že tako kjut kotička za branje.
sicer pa…tale potiskan kos blaga zgleda velik. predvidevam, da bo to prt za artmarket? 🙂 naj ti fino šiba mašina in se ti nobena igla ne zlomi.
Zelo so mi všeč tvoje torbice in denarnice. In nasploh cel tvoj blog – kako s čudovitimi fotografijami prikažeš trenutke vsakdana. Zagotovo še obiščem!
Te knjigice naše mladosti so pa itak zakon. Jaz jih imam kar večino svojih spravljenih za spomin.
Tri botre lisičice… Slikanica je naaaajlepša. Kaseta je bila pa moja najljubša! Živo se še spomnim glasu botric (Polone). Sem si tako živo predstavljala tepih z ribami 😉
kolikor sem bulila v knjigo mi ni bilo nikoli preveč. kasete pa nisem imela. poznam edino glas peka, miši in jedrt 🙂
Vidim,da so priprave na artmarket v polnem teku 🙂 superfinokomicakam 🙂 kje se je pa odprla ta ljubka knjigarnica?
nasproti vzpenjače na Lj. Grad. hiša lutkovnega / Šentjakobskega gledališča
“… in pognala je botrica svoj avto…” ali tako nekako. Tole knjigico sem zaman iskala v svojih otroških arhivih – zdaj vem kam se odpravim ponjo!! Ko že ravno govorimo o Pekarni Mišmaš – to sem pa znala na pamet, recitirala sem jo od Fiese navzdol po stopnicah, ki vodijo v Piran…
Ja, ko bi bila vsak dan kot ta… Khm, potem bi postala pijanka, v pisarni smo namreč vsem zoprnim strankam navkljub odprli steklenico z Martinijem – je pomagalo! 🙂
Še veliko več takšnih rewarding dni želim.
Joj, Tri botre lisičice so zakon, tudi sama sem že enkrat hotla dat na blog ene fotke s to knjigo! Mislim… “so plesale in pile, da so se kar opile…lisice”… one so samo žurale… zdaj me prav spominjajo na Sex and the city… 🙂 haha, mogoče malo smešna primerjava, ampak mi je vedno blo zanimivo, ker je ta pravljica popolnoma netipična kljub temu, da gre za slovensko ljudsko! Nobene morbide, samo party! :)) kaseta je tudi superca… ilustracije pa so itak nepopisno lepe…
Novico o knjigarni pa sem ravno prej vidla po tv… zgleda ful lepo, moram it kaj pogledat ko bom naslednjič v Ljubljani…
Lahko noč. 🙂
everywhere i go today, it seems i am reminded of childhood favorites. this is lovely.
xo Alison
Haha, gospodične lisičice so bile fensišmensi še pred tabo! In vidim, da nastaja nova obleka za stojnico…ali se motim?
lanska obleka malo popravljena in dopolnjena
Pomlad, Artmarket pred vrati in leto knjige. Kaj si človek še lahko lepšega želi v Ljubljani?
Tudi jaz se veselim obiska Tvoje stojnice na Art Marketu! In prisrčna hvala za namig o novi knjigarnici, komaj čakam, da bom spet v Lj.!
call me wierd, sam jaz prvič slišim za to knjigo..
hmmm.. kot kaže je obisk v ta najlepši knjigarni obvezen! 😉 in na artmarketu itak! ;))
joj, lihkar sem gledala tv prispevke o odprtju knjigarnice. kako hecno se je na kameri videt. (: ana, hvala za obisk in za lepo fotko že tako kjut kotička za branje.
sicer pa…tale potiskan kos blaga zgleda velik. predvidevam, da bo to prt za artmarket? 🙂 naj ti fino šiba mašina in se ti nobena igla ne zlomi.
Zelo so mi všeč tvoje torbice in denarnice. In nasploh cel tvoj blog – kako s čudovitimi fotografijami prikažeš trenutke vsakdana. Zagotovo še obiščem!
Te knjigice naše mladosti so pa itak zakon. Jaz jih imam kar večino svojih spravljenih za spomin.
ooooooooo, kera pravljicaaaaaaa!!!!!!! kako lepo… in nostalgija je tu 🙂 hvala!!!!! 🙂
Great!