Na sobotnem spreodu po mestu sem naredila kar precej fotografij in komaj sem čakala, da jih objavim. Vtaknem kartico v čitalec in slik ni nikjer. Niti ena sama slika se ni zapisala na kartico. Kaj se je zgodilo ne vem, a so na srečo fotografije nadomestljive s ponovnim sprehodom skozi mesto. Objava bi vključevala tudi fotografijo skodelice za čaj v Mačku. Sem prepričana, da jih vsaj od leta 1990 še niso zamenjali.
Kos lesa je iz Peruja. Prižgeš ga in neverjetno diši. Kot neke vrste plemenita borova šuma. Kako se drevesu reče ne vem, je pa zanimivo. Ne vem, ali teden tako hitro mine, ali pa Miha tako hitro dela kipce. Uspela sem dokončati eno samo taško. Ostale dokončam jutri. Po treh zlomljenih iglah nimam kaj, kot le iti spat. Uspelo mi je celo dokončati mini lap top mizico z blazino. Ko se lepilo posuši, pofotkam in objavim tudi postopek za izdelavo.
I took a walk through the city on saturday and made quite a few pictures and when I came home and plugged the memory card in the computer, there was no pictures on the card. Not even one. I have no idea what happened, but I am now short of one lovely post. Luckely, it can be reproduced with another walk. The post would also include a photo of a tea cup from a bar called Macek (The Cat), that probably still uses this cups from the nineties and are well chipped.
The piece of wood on the picture is from Peru. I don’t know the name of the tree, but when you light it, it smells so good. Like a pine, but sweeter.
I managed to finnish one bag today. Broke three needles, so the rest I will finnish tomorrow. And I will show you the lap top cushion table I made. I think I started it like a year and a half ago, and yeeej, its finished. Todays post images were taken in the studio of my future father in law. It’s such a great place and it’s nice to be surrounded with all that interesting art.
Vedno bolj navdušena nad Mihom:)
Pašejo pisane fotka na nedolžen beli dan. 🙂
Šalce iz Mačka pa… najbrž še bolje da ni fotke.
res, mihova dela jemljejo dih.
daj ga malo dregni, naj si naredi spletno stran/blog, da bomo na tekočem z njegovim talentom. in mu seveda prenesi pohvale in občudovanje. 🙂
saj ga dregam. Sem mu rekla, da se jaz in verjetno tudi moji bralci počutimo utesnjene, ker jaz ne morem linkat in bralci ne klikat
Onka, sem pomislila na to, da verjetno je bilo to sporočilo, da je bolje, da ne objavljam tega
Vidiš! 🙂 Prav jim je! A so še une šalčke z vijugastim utorom po obodu – v ta utorček se potem lušno svinjariaj na bere. Od njekej imam v spominu to gravžarijo, mogoče ravno iz Mačka?!
Anaaaa, kje/kako se ta okvirček raztegne?!
Ana, kaj je pa tazadna fotkica??
En snežni pozdravček 😉
okvirček se raztegne samo v Safariju, desno spodaj potegneš.
tazadnja je pa slika olje na platnu, kak meter krat meter velika in obešena visoko na steni
M. je odličen, a me njegove stvaritve kar malce prestrašijo. So pa neverjetno otipljive in taaaako realistične v podrobnostih. Tista TI sredi pisane stene je odlična! Strinjati se moram s kameleonko, da je tale neznansko ozek okvirček za nas, ki nismo na safariju, tečno tečnast.
tudi meni gre ta okvirček na živce. sem probavala v kodi vse živo, pa nič ni delovalo. ne vem kje se ta škrat skriva. bom pa probala od kakega drugega templejta pobrat komentarje, če bo kaj bolje. sem ravno danes pomislila, da gotovo koga odvrnem od komentiranja
krasne fotke delaš. prav jemljejo dih. gre vsa zasluga fotografinji in aparatu ali se naknadno igraš še s kakšnimi programi?
Če ni tale kvadratek za komentarje vsak dan malo ožji… working on it 🙂
Hvala Salvia. Večinoma slikam v RAW formatu, razen kakih dogodkov, ko se morajo slike hitro zapisovati na kartico, takrat imam vse v jpg.
Običajno potem malo posvetlim in kontrast vrnem z dodatkom črne, če je pa treba, pa se poigram še s toplino barv. Trije gumbki v povprečju 🙂
aha, hvala. sem pa jaz tako diletantska, da prvič slišim za raw format :blush:
Zelo lepe fotografije!
Les iz peruja se imenuje “palo santo” ali sveti les. Diši tudi, če ga ne prižgeš in se ga lahko postavi v omaro kot zaščito pred molji.