Thailand With Baby 2/2

thailand with baby fensismensi blog hua hin

thailand with baby fensismensi blog emirates toy 19

thailand with baby fensismensi blog frank und fischer elodie details stroller 5

thailand with baby fensismensi blog 21

thailand with baby fensismensi blog mandarin oriental authors lounge afternoon high tea 13

thailand with baby fensismensi blog mandarin oriental high tea afternoon authors lounge 18

Photo 22-02-2018, 12 15 10

Ta objava je drugi del objav o potovanju z dojenčkom. V prvi sem pisala o potovanju z dojenčkom na sploh, v drugi pa pišem o potovanju po Tajskem oziroma po Bangkoku in Hua Hinu.

Okolje

Tajska je relativno enostavna dežela za potovanje z dojenčkom. Pravzaprav za potovanje na sploh, ker je tako turistična. Zato sva tudi izbrala Tajsko za potovanje s Polino. Turistom je vse zelo enostavno dostopno. Prevoz si je enostavno organizirat, restavracije in trgovine so na vsakem vogalu in ves čas odprte.

Tempo dojenčka

Tempo dojenčka je mišljen v smislu prilagajanja lastnih aktivnosti temu, kar zahteva otrok v svojem dnevnem ritmu. Na tajskem je vroče. Ne samo vroče, ampak neusmiljeno vroče. Ob devetih zjutraj je sonce že precej visoko. Sveža jutra obstajajo okoli petih, ko pa se prikaže sonce, izginejo. Kar pomeni, da odpade pohajkovanje ves dan. V senco se lahko skriješ, ampak je še vedno vroče in pavza od te vročine je še kako pomembna. Umik v nakupovalne centre, počitek v hotelski sobi, ali pa v eni od zabaviščnih lokacij, ki je klimatizirana, ne bo odveč.
Naš dan je v povprečju izgledal tako, da smo po zajtrku odšli v hotelsko sobo, se pripravili na odhod in odšli v kak nakupovalni center, ali pa hengali v avli hotela, dokler Polina ni opravila svojega dopoldanskega počitka. Potem smo šli na kosilo, in šele popoldan pohajkovali po ulicah, ali pa se odpravili na plažo, ko je nanjo padlo vsaj malo sence. Shopping v miru sem opravila medtem, ko je Polina dremala. Pa tudi, ko je bila pokonci, ji je bilo vse dogajanje in pozornost mimoidočih v veselje.

Tajci in dojenčki

Tajci obožujejo dojenčke. Na vsakem vogalu in v vsakem trenutku lahko pričakujete, da vas bodo ogovorili, ali pa se vsaj nasmehnili in pomahali. Polini se je ta pozornost dopadla in z veseljem vračala nasmehe. Tudi popestvajo z veseljem, vendar se Polina ni pustila.

Na plaži, v morju in bazenu

Hua Hin ima lepo plažo. Kar pomeni čisto, peščeno, in po drugi uri popoldan, nanjo pade senca palm. Morje je čisto, a vas lahko v redkem primeru opeče kaka meduza. Morje je toplo in varno za kopanje. Polinko sva namočila v plitvi vodi v morje in se je zabavala. Nisva pa jo namakala v bazenu, ki sva ga imela v zadnjem hotelu v Bangkoku. Otroci s čofotanjem in premikanjem lahko hitro popijejo vodo. Če je voda primerna za kopanje, še ne pomeni, da je primerna za kopanje dojenčkov. Voda iz pip na Tajskem ni pitna, kaj šele tista v bazenu, pa čeprav je prečiščena in klorirana. Seveda vsako kopanje, še ne pomeni, da bo otrok zbolel, dobil drisko in bruhal, če vodo pije, pa je verjetnost večja.

Tajska hrana

Kaj dati otroku za jest na Tajskem? Na tajskem smo izmenjali tri hotele. Samo en je imel v sobi kuhinjo, kar pa ni pomenilo, da je bilo prehranjevanje takrat bistveno lažje. Za Polino sem s seboj vzela hrano za zajtrk in večerjo. To je gres, navadni riževi kosmiči za dojenčke in mlečna formula. Tam sva kupovala sadje, zelenjavo in jogurte. S seboj sem vzela lupilec in nastavek za kuhanje na pari. V hotelu sem prosila, da mi zelenjavo, ki sem jo pred tem narezala in pripravila v nastavek, skuhajo na pari in z veseljem so mi ustregli. Polina je jedla tudi z nama v restavracijah. Povsem ugodno sva se počutila, da sva ji ponudila tisto hrano, ki ni bila pekoča. Hrane z ulice ji nisva dajala.
Voda na Tajskem ni pitna, zato sva vse kar sva dala Polini, delala s pitno vodo iz plastenke. Tudi umivala posodo, razkuževala posodo in umivala zobe. V vsaki hotelski sobi sva imela vodni kuhalnik (to je bil tudi kriterij za izbiro hotela).

Zaloga otroške hrane in plenic v trgovinah

V vseh trgovinah so na voljo plenice. V večjih supermarketih je ponudba večja. Plenice so kvalitetne. Ponudba otroške hrane pa je malce drugačna kot smo vajeni pri nas. Gresa, ali navadnih nesladkanih kosmičev nisem našla. Imajo kosmiče, ampak vse s sladkorjem. Imajo veliko ponudbo otroškega mlečnega nadomestka. V nakupovalnih centrih imajo baby trgovine, vendar nisva šla v nobeno. Zalogo gresa in kosmičev sva imela sabo, ker nisva želela prepuščati lokalni ponudbi. S seboj sva imela polovično zalogo plenic in jih na koncu skoraj več prinesla nazaj, ker so bile japosnke plenice in hlačne plenice Merries tako fine.

Prevoz

V Bangkoku smo se vozili predvsem s skytrainom, v Hua Hinu s tuk tuki. V Hua Hin sva najela šoferja, ki naju je peljal s kombijem. Po Bangkoku je najenostavneje in najhitreje potovati s skytrainom ali podzemno železnico. Za na skytrain je priporočljivo imeti s seboj pokrivalo in dolge rokave, ker klima luksuzno piha. Enako luksuzno so hlajeni nakupovalni centri, kar najprej povsem paše, s časom pa postane hladno. Tuk tuki v Hua Hinu so enostaven prevoz, vendar morate biti vi varnostni pas in animacija za otroka. Na Tajskem si za prevoz do destinacij lahko najamete taxi ali kombi po ugodni ceni. Otroški stolček najamete na dodatno zahtevo. Prevoz si lahko rezervirate preko interneta, ali pa si ga uredite tam. Midva sva za transfer do Hua Hina prosila v recepciji hotela in nama ga v nekaj urah uredili, za naslednji dan. Naju je velik kombi za 250 km poti pripeljal za 80 EUR.
Taksiji v Bangkoku vozijo na plin. Stari taksiji so na plin predelani, kar pomeni, da je njihov prtljažnik zaseden s plinskim rezervuarjem in ni kaj dosti prostora za vaš kovček. Za potovanje z in na letališče priporočam najem večjega taksija, drugače boste potovali s kovčkom pod nogami.
Potovanje z vozičkom je še vedno enostavno, čeprav pločniki niso povsem vozičkanju prijazni. Midva sva voziček vedno vzela s seboj. V najslabšem primeru, sva v njem vozila le dnevne nakupe, kar je v Tajski vročini tudi olajšanje.

Jet leg.

Če potuješ na vzhod je težava, da je zvečer težko zaspati, zjutraj bi pa spal do sredine dneva. Priročno sva rezervirala hotel, ki ni imel vključenega zatrka, ampak kavarno, kjer so zajtrk nudili ves dan in se tako na zajtrk odpravili sredi dneva. Štiri dni je trajalo, da smo se navadili na tajski čas. Največ težav s preklopom sem imela jaz. Pričakovala sva, da bo Polina na nov čas preklopila zelo počasi, ampak je rabila le tri dni. Prvi dan ni bilo težav zaspati, ker nas je vse polegla utrujenost potovanja, drugi in tretji da pa je družinska žurka trajala do polnoči.


 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja