[column]
Kakšen privilegij, da se lahko ob jutranji kavi odločiš, da boš naslednjo v dnevu popil na enem od trgov v Benetkah. To se mi vedno zdi tako fino. Če ti zapaše, se vsedeš v avto in čez hip si že tam. V čisto drugem svetu. Na otoku brez avtov. Tam kjer je čez prag hiše samo še voda. Tam kamor prihjajo ljudje z vsega sveta kljukat svoje življenjske sezname.
To je bila prejšnja sobota. Tako lepa sobota.[/column][column]
What a privilage that you can decide to visit Venice while sipping on your morning coffee and than a short ride away, almost in a whim, you are there. In a whole other world. With no cars, with nothing but water infront of your doorstep, with people from all parts of the world, ticking off their bucket lists and living a day to the fullest. This was last Saturday. What a beautiful Saturday. [/column]
Nobenih plastičnih oken ne vidim. Če bi v Benetkah imeli plastična okna, bi bile Benetke najlepše mesto na svetu. Tako pa je to Ljubljana.
Haha! Mogoče pa so tista prekrita s polkni 🙂
Kako bi jim mi to vse porihtal.
Ujej, hitro bi poštimal. Sem ravno zadnjič o tem razmišljala v povezavi s Trstom. Kakšen bi bil, če bi … pa dobro da ni. 😉
ob priliki di privoščite ogled beneških vrtov. draguljarna.
Ana, kako ti zavidam (in privoščim, samo jaz bi tudi) to spontanost …
Hihi, Vanja;) jaz sem bila ful proti menjavi oken v plastična, lesena so bila jasno veliko lepša … ampak nova lesena so menda tako draga, da si jih nismo mogli privoščiti (kmetija -> veliko oken), skozi stara pa je uhajalo preveč toplote. Tako da zdaj smo stuck with plastic. 🙁
Zulejka, te povsem razumem. Ne razumem pa ljudi, ki živijo v spomenikih (spomeniško zaščiten del mesta) in se obnašajo kot da so nekje na deželi in je njihovo stanovanje njihova hiša in pravica. Požvižgajo se na odloke, ker ni sankcij. In potem se na eni fasadi pojavijo okna z različnimi okvirji in členitvami, da uboga stara hiša izgleda kot žalostna posiljena ženska in ji lepa fasada prav nič ne pomaga, ker je uničena za vedno. Dramatiziram …
Zelo lepo.
O, skomini! Samo zame še ne ta pravo vreme.
Sicer se pa vidiva vsako leto za par dni skupaj, obožujem biti malo tam in srkati ves tisti živ-žav.
Konec junija ali pa začetek septembra, za Venice film festival..