Včeraj sem prvič vstopila v butik, ki mu vrata odpira velika črka G. G kot Grošelj in G kot gracioznost. Beseda, ki v mojih očeh najbolje opiše oblikovalko Marjeto Grošelj in njene torbice. Enako graciozna se mi zdi zgodba mamine prijateljice, ko je pred kakimi tridesetimi leti iz istega butika na Tavčarjevi odšla praznih rok, ker ji po mnenju gospe Grošelj, nobena od torbic ni pristajala, kot bi ji morala.
V okviru Bio 23, sem se včeraj pridružila skupini, ki je v prvem sklopu obiskala štiri oblikovalske kotičke v Ljubljani. Marjeto Grošelj, Kodo 386, Akulturo in Flat. Zakaj? Ste sploh kdaj pomislili, da bi neko trgovino obiskali vodeno v skupini? No, jaz tudi ne in tak pristop se mi je zdel zelo zanimiv. Kot neke vrste oblikovalsko turistanje v lastnem mestu. O vsakem oblikovalcu in trgovini smo izvedeli kaj novega, izvedeli kakšni smo kupci oziroma obiskovalci in tudi kaj bomo videli prihodnji teden na tednu mode.
V prihodnjh tednih se lahko vodenega obiska po še dveh kotičkih, udeležite s prijavo Aleksandri Bobek na mail.
Hvala ti za tale ljubljanski update.
zelo všeč ideja “vodenja”, čeprav sem individualka u nulo (ampak se z veseljem pustim presenetiti z idejami, ki so izven mojega varnega kroga)
ana!!! prestolnični vodič lahko narediš samo ti.
Zanimiva ideja :). Jaz sicer najbolj uživam v tem, da sama kruzam po mestu, tako po Ljubljani kot tudi po kakih drugih prestolnicah. Redko kdaj grem po trgovinah s prijateljicami, raje se dobim na čaju :). Sicer je pa Flat prostor kamor zelo rada pridem.
Z gospo G imam podobno zgodbo. Večkrat sem šla k njej po torbico, ko sem zakorakala že 10 ič mi je rekla, da naj ne hodim več ker sem pač prešporten tip za njen G. Ok sem si rekla in že leta nosim torbice visoke mode in vse super živijo z mano. Žal vem, da nisem edina, ki ji je gospa G takole postregla. Kdo bi se sekiral, sem pa letos v mestnem outletu kupila en G iz ranega obdobja za 15 eur.