Če greste počasi, boste videli več, je rekel gospod na sejmu, ki je ponujal borih dvajset trakov. Prav je imel. Pri njemu ni pomagalo, mi je pa prav prišlo malo kasneje nekje drugje.
Med nujno pavzo sem se odpravila v trgovino, ki leži v mojem najlepšem predelu mesta. Imarika. Poezija. Lastnica mora biti vsaj sestrična od naše šik babi, njena trgovina ima čudovit nabor izdelkov, njihov blog pa spremljam, odkar sem trgovino našla preko stokistov Mine Perhonen. Če boste šli, pojdite počasi. Boste videli več.
Po napornem dnevu sem se po Mojcinem nasvetu odpravila na kozarec rdečega vina v Bulgari hotel, ki ponuja sprostitveno atmosfero. Omenila je konkretne prigrizke in neizmerno dišeče milo na stranišču. Kar obilni, sem si skromno mislila, ko je natakar prinesel olive, čips in mandlje. Deset minut kasneje sem črtala večerjo s seznama. Posodicam na desni so se pridružile še posodice z mozzarello, zelenjavo, popečenimi kruhki in omako, IN ocvrti brancin, ocvrti svalčki, panirani melancani in kus kus. Atmosfera me je sprostila, nekaj prigrizkov nasitilo, prelistala obilen Skitschov katalog in si namilila roke, ki so še dolgo po tem dišale po… Ne bom izdala.
– – –
If you go slowly, you will see more, said a man at the fair, selling only twenty different ribbons. He was right, that has helped, only, at another booth.
During the lunch break I went to see this shop I’ve been so looking forward to visiting. It’s in my favorite part of the city and it’s called Imarika. It’s a little fairytale shop and if you meet the owner, you will find yourself wishing to have such gracious style at her age. It’s also the shop you can’t leave without at least something something.
And after a hard day and all day on my feet, I went to the Bulgari hotel for a glass of red wine, just as Mojca suggest. She said something about lavish snacks, but I didn’t think I would skip my dinner for it. Olives, chips and almonds appear in front of me. Quite lavish I thought, modestly. Ten minutes later I’m halving mozzarella balls, vegetables and toasted bread and the waitor is explaining all the extra cups on my table. Fried Sea Bass, fried dumplings, fried aubergines and a little couscous. Good thing the Skitsch catalogue I picked up in their almost next door shop, is as thick as Ikea’s.
joj, joj Ana, kakšna uživačka si.Prvo nas dražiš s čudovitimi JIL-ovimi čevlji in potem poveš še kaj si povečerjala :)) Thank you
Tvoj Milano je vedno tako lep, meni pa ga nikakor ne uspe vzljubiti.
Fajna sprehod si nam privoščila. Ahhh.
Ti je uspelo zaviti tudi v novi Excelsior tkz. konceptualno trovino. Novo, novo od od prejšnjega torka. Pravijo, da nema šta nema….
ana, a se ti zavedaš, da ustvarjaš nartaboljši Milanski lifestyle vodnik, kar jih poznam … in Imarika je moja nove najljubša trgovina
Aaaaahhh… to je bil zelo zelo dolg vzdih. Če bi bila tam, bi se mi verjetno zmešalo ob vseh teh lepotah. 🙂
lahko bi se preselila na prvi balkon