Bogatejša sem za znanje osnov pletenja in kvačkanja. Tako prijeten in pomirjujoč občutek. Ravno prav, da si na krajšem oddihu spletem en levo desno “pre fall” šal, potem pa bom pripravljena na nadgradnjo znanja.
Delavnica kvačkanja v okviru razstave cvetnoetno je bila nadvse prijetna. Zadnja slika je vzorno delo ninelene, moje je bilo manj vzorno in sem ga raje spravila nazaj v prvotno stanje klopke.
– – –
I am ready for a slow down vacation with knitting and crochet needles. The basics I learned at Niti Niti and cvetnoetno classes are enough to make a nice pre fall scarf.
Punce, predlagam eno seanso kvačkanja ob kavi, Eva je itak meni “dolžna” še eno rožico. 🙂
v kavarnici na sončku ali prijetni senčki? komot 🙂
Ojla,
moja mama kvačka že cca 35 let, zato sem mela čast nosit vse njene kvačkane jopice in puloverje v času osnovne šole. Danes ne več, ker raje kvačka šale in prtičke. Sem se tud jaz učila, celo 10x pri njej, vsako poletje en teden in sem vse leve in desne pozabila do naslednjič. Enostavno sem kramp za pletilke. Tko da pogumno naprej, dokler te ne mine 😉
LP. Sara
Rada imam kvačkanje in pletenje, z veseljem bi sodelovala in tudi delila znanja v kavo-kvačkarski delavnici.
Ana, res si carica! ♥
vanja, kava s kvačko velja! 😉
in z bombažnim trakom. v bombažnem traku je skrivnost!
res je bilo fajn in kako hitro osvojiš te osnove!
Joj, pa kako sem lahko zamudila nekaj takega – to je ravno tisto, kar sem si želela. Bo kakšna ponovitev kvačkanja?
Gourmet, ne sekiraj se, ker nisi edina, ki si zamudila. Mesta so bila zelo hitro zapolnjena, sama sem se prijavila, pa nisem prišla noter. 🙁
ful fajn da take stvari ne zastarijo 🙂 babice so sigurno ponosne
Ja, kvačkanje mene še čaka 🙂
Jeeeee 🙂 sm vedla da sm avntgardna k sm ze lani ponovno ozivila kvackanje in ga promoviram naprej 😉 😀 kvackanje je zakon 😉 sam je pa problem pr nas najdt kul niti.
V tvojem blogu “november 2007 – When you’re close to tears remember” si pisala o nošenju očal pri rezanju čebule proti solzicam. Še en trik ti povem: če režeš čebulo in zraven žvečiš žvečilni, se tudi ne boš jokala 😉
Čakam (in si želim ) rezultata počitniškega kvačkanja;)
Tudi pri nas je bilo kvačkanje, štrikanje, štikanje… del učenja iz družinske tradicije, kot kuhanje. Mene je mami učila, ko sem bila stara kakšnih 12 let in sem in tja še vedno naredim vsaj kakšno kapo, če ne drugega..
Sicer smo imeli pa v osnovni šoli v popoldanskem varsvu tudi eno tršico, ki nas je take stvari učila.
Se mi zdi lepo, da se te stvari ohranjajo.