Nič kaj dosti časa človek ne potrebuje, da se po obisku galerije niti Niti Niti odloči, da bo začel plesti. Niti kaj dosti časa, da ugotovi, da nujno potrebuje vsaj eno prelepo pletenino iz Niti Niti.
Gospo stranko sem opazovala, ko se je odločala za odtenke čudovite bombažne niti, potem je prijelo še mene. Peachy roza črte, šokantno roza črte in temno moder zaključek na ovratniku. To bo moj prvi pulover, ki si ga bom spletla. O tem sem se odločila prav tam in takrat. Potem pa sem slišala še, kako Francozinje sredi kavarnic iz svojih Vuittonk izvlečejo pletilke in klopko in pletejo. Tako brezčasno in tako magnifique in tako zelo nujno potrebno v Ljubljani.
Fotografije so nastale tisto sladko nedeljo. Čudovite božanske pletenine, ki jih, potem ko jih slečeš, ne zložiš v omaro, ampak pospraviš nazaj v vitrino, so del poletne kolekcije Simone Muc. Nekaj kar nastane iz ene same niti, nekaj kar spleteta dve roki, nekaj tako posebnega, mehkega in lepega mora biti tako nepogrešljiv kos v vitrini omari, kot navadna bela majica.
In od kod mi samozavest, da bom iz nič znanja spletla kar pulover? Simona prireja tudi delavnice pletenja, poleti pa se ji bomo lahko pridružili pred galerijo, uživali v prijetni senčki, srkali limonado in pletli. Še prej potrebujem en kos inspiracije in novo vitrino.
In, je lahko še kaj boljšega od tega?
– – –
Not much time is needed to be spent in Niti Niti shop and gallery, for one to decide to start knitting. After watching a customer deciding on a yarn, I chose my colors too and I will learn to make my first knitted garment for myself. Than I heard that French women pull their knitting out of their Vuitton bags in the middle of cafés or tea houses and they knit. How magnifique is that!
This photographs were taken on that sweet sunday. Niti Niti knits are so incredibly beautiful and inspirational that after you take them off, you would want to admire them in a glass cabinet rather than to put them back in the closet.
p.s. for me, it doesn’t get better than this.
styling: Simona Muc (Niti Niti)
photo: Ana Hribar (Fensišmensi)
Zelo nežno in prefinjeno.
Nepredstavljivo, kako je nastalo??? (najbrž ni oprano s Perwoll-om :-))
Rada “gledam” s prsti, ampak tega si ne bi drznila.
Trenutno so moje roke preveč raskave, blazinice palcev & kazalcev pa “cvetlijo” – naluknjane od šivanke 🙂
DANES SEM SPET ZIJALA SKOZI IZLOŽBE SADARJEVE.. IN VIDELA TE PLETENINE, KI SO KOT MEGLICE OBLEČENE SKOZI PREČUDOVITA OBLIKOVALKINA OBLAČILA. TAKO ZELO LEPO…. ŠE FANT Z VELIKIMI ČRNIMI OČALI JIH JE S SVOJO KOLEGICO NEPRESTANO OPAZOVAL… ZAGOTOVO SI TO POMLAD PRIVOŠČIM ENO NITI NITI PLETENINO IN OBLEKO SADARJEVE. ALI MORDA VEŠ KOLIKO STANEJO TILE PREČUDOVITI PULOVERJI?
Jaz sem včasih zelo veliko pletla – tako zase kot za druge. Prav nek poseben užitek je, ko opazuješ, kako počasi nastaja pulover, jopica ali brezrokavnik. Potem pa je volna postala pregrešno draga in zdaj se tega hobija ne grem več. Tele fotke pa človeka res navdušijo za kak tak projekt, ampak si ne upam niti pogledat na ceno volne.
Kristina, prav imaš. Volna je perverzno draga!
volna je na splošno draga, ampak zame ni lepšega, bolj toplega, bolj mehkega in človeku bolj prijaznega materiala … te na sliki pa se zdijo kot da bodo pravkar poletele in kot da na sebi nimaš nič
Glede na to, da take tanke pletenine najlepše zgledajo na golo kožo ali na kaj s tankimi naramnicami, me zanima kako se tole pere in kako potem zgleda. Ker jaz bi jo gotovo po vsakem nošenju prala, tako kot ostale majice…
Mehko, prosojno in zasanjano. Čudovito je. Jaz sem si zadnjič ogledovala vhod, vstopila še nisem. Zbiram pogum. In cente 🙂
I like!!! It’s amazing !!!
Isis
Ja, tam je prav luštna, topla prodajna galerija. Meni se zdi, da smo včasih skoraj vsi otroci in mame znali štrikati, potem je pa to počasi zamrlo….in sedaj se VRAČA. Prav fino.
Pletenje osvobaja.
In tvoje fotke, sploh dve z rožnato kombinežico, so krasne.