how your polka is made

how fensismensi coin purse is made

Naj vas povabim na ogled, kako nastajajo Fensišmensi torbice in denarnice. V vseh teh letih proizvajanja denarnic in bloganja o njih, nisem objavila niti ene objave, da prikažem, kako so pravzaprav narejene. Naj vam predstavim, kako nastanejo pike.

After realising, I have never posted about how Fensišmensi coin purses come to life, let me invite you to a brief showcase of the latest production.

how fensismensi coin purse is made

how fensismensi coin purse is made

how fensismensi coin purse is made

how fensismensi coin purse is made

how fensismensi coin purse is made

IMG_7589

Denarnice in torbice izdelujem sama. Od začetka, do konca. Kot rada rečem, je Fensišmensi “one man brand”. Od tiskanja blaga, do ovijanja v papir, nalaganja v spletno trgovino in odpreme.

Osnova vsake denarnice je enobarvno platno, ki je ravnoprav debelo in gladko, da barve s katerimi ga potiskam, ohranijo lesk in se vzorec ne razpaca. Barve za sitotisk so narejene na vodni osnovi in odtenke mešam sama. To je skoraj terapevtski korak v postopku. Barvna terapija v proizvodnji. Moj najljubši del nastajanja denarnic, v kolikor mi odtenki uspevajo.

Veliko premisleka vložim v odtenke in tudi v razmerje med dvema barvama na denarnici. Mimogrede, ste vedeli, da je razmerje v količini določene barve na površini odločilno, da zaznavamo skladnost barv, da jih možgani razumejo kot lagodne, ali moteče? Odločno branje The art of Color od Johannesa Ittna.

Blago potiskam z barvo za sitotisk, da dobim želeno barvo denarnice in podlago za nadaljni tisk. Nato dodam še vzorec pik. Pike natisnem, ali pa jih odvzamem potisku prvega sloja. Blago prekrijem s papirnatimi pikami (adijo stari izvodi Monocla), nato natisnem barvo čez vse.

Ko se barva posuši, barvo utrdim z likanjem. Dolgotrajnim neskončnim likanjem. Priznam, da raje likam srajce. Sledi šivanje zunanjih kosov in podloge. Dodajanje logo traka in sestavljanje z okvrjem. In tako je denarnica končana.

V kolikor imam blago že natisnjeno, šivanje in sestavljanje traja kake pol ure na denarnico. Oziroma bolj natančno, deset let in pol ure. Postopke v izdelavi sem tekom let malo optimizirala, razvila prijem in opustila izdelovanje izdelkov, vzorcev in potiskov, ki ne delujejo najbolje, ali pa vzamejo vse preveč časa.

Denarnico seveda še fotografiram za spletno trgovino, jo stiliram in fotografiram za instagram in jo ponudim v spletni trgovini. Dodam ji deklaracijo, ovijem v ovojni papir, zapakiram v embalažo in opremim z nalepko, da kasneje vem katera denarnica je v škatli. Jo shranim na polico, kjer počaka na odpremo.

I haven’t realised, that what I create, the coin purses and bags, how it all comes together, is so obvious in my head, that I never thought of writing a blog post about it. Like I would expect everybody to just know, that I print everything, make everything myself, without communicating it more clearly. So let me show you, how the Polka dots come to life.

Years ago, when I sold my produtcs at the Artmerket in Ljubljana, a customer asked me, if my coin purses were from China. I still can’t make it, if this was a good or a bad thing, but one thing for shore is, “handmadeness” of my products is not that obvious.

I like to say, that Fensišmensi is a “one man brand”. I do everything myself. And I mean everything. From buying supplies, screenprinting, sewing, photographing, to editing html of this WordPress theme. It’s how things progressed and it’s what I learned to do over the past twelve years.

But screenprinting is the big thing I learned first (sewing came form my younger years) and is the base of every coin purse or bag. So, about the polka dot. Screenprinting is done first. Step one is mixing colors. I love love love that step. It’s my colour therapy. But only to the point, when I fail the hue. Than, it becomes a frustration.

I print on single colour canvas fabric, that is smooth enough, so that the paint won’t smudge in the weaving. I print two layers of colour, one for the base colour, and second for the polka print, or I take away the paint at the first layer of printing, masking off the pattern with polka dots, cut out of paper (hello old Monocle magazines).

The paint dries, I fix it with ironing. This is my least favourite part of the job. I’d much rather iron a pile of shirts. Than, it’s to pattern marking, sewing the outsides and lining together and then the final assembly with the purse frame and we’re done.

I’t usually takes me half an hour to finish a coin purse, this is with already printed fabric. With printing it takes longer and I don’t know how much exactly longer, because I print a batch of fabrics and than move on to sewing.

That is a coin purse finished, but the journey to the customer doesn’t stop here. Photography, picture editing, uploading to the shop and making an instagramable styling, probably takes a few times of that half hour. Like twelve years and half hour, but I enjoy every minute of it. Minus the ironing.

the opening

fensismensiana hribar denarnice coin purses unboxing fensismensiunboxing

ana hribar fensismensi denarnice paket

_MG_6311

fensismensiana hribar denarnice coin purses unboxing fensismensiunboxing

fensismensiana hribar denarnice coin purses unboxing fensismensiunboxing

fensismensiana hribar denarnice coin purses unboxing fensismensiunboxing

Po dolgem premoru se Fensišmensi denarnice in mini torbice vračajo v naše velike torbice. Tokrat se vračajo točno takšne, kot sem jih dolgo želela ustvariti. Brez kompromisa v barvi in vzorcu, z organiziranostjo v ozadju, v majhnih serijah, s prodajo v spletni trgovini, v embalaži kot se spodobi in s poštno storitvijo, ki nudi večje udobje.

Denarnice in male torbice so zaenkrat na voljo le v spletni trgovini, ker so serije majhne in omejene. Ko dosežem cilj, popolne organiziranosti, pa jih boste lahko srečali še kje drugje.

Spletna trgovina je odprta.

Anouncing a sweet comeback of Fensišmensi coin purses and small frame purses.

This comeback isn’t just a comeback, but a realisation of something, that has been on my mind since forever. What I wanted to do for a long time, is to do things properly. With no rush, with no deadlines. With a mini just-in-time production, or better, clutterless production.

The shop is open.

Thailand With Baby 2/2

thailand with baby fensismensi blog hua hin

thailand with baby fensismensi blog emirates toy 19

thailand with baby fensismensi blog frank und fischer elodie details stroller 5

thailand with baby fensismensi blog 21

thailand with baby fensismensi blog mandarin oriental authors lounge afternoon high tea 13

thailand with baby fensismensi blog mandarin oriental high tea afternoon authors lounge 18

Photo 22-02-2018, 12 15 10

Ta objava je drugi del objav o potovanju z dojenčkom. V prvi sem pisala o potovanju z dojenčkom na sploh, v drugi pa pišem o potovanju po Tajskem oziroma po Bangkoku in Hua Hinu.

Okolje

Tajska je relativno enostavna dežela za potovanje z dojenčkom. Pravzaprav za potovanje na sploh, ker je tako turistična. Zato sva tudi izbrala Tajsko za potovanje s Polino. Turistom je vse zelo enostavno dostopno. Prevoz si je enostavno organizirat, restavracije in trgovine so na vsakem vogalu in ves čas odprte.

Tempo dojenčka

Tempo dojenčka je mišljen v smislu prilagajanja lastnih aktivnosti temu, kar zahteva otrok v svojem dnevnem ritmu. Na tajskem je vroče. Ne samo vroče, ampak neusmiljeno vroče. Ob devetih zjutraj je sonce že precej visoko. Sveža jutra obstajajo okoli petih, ko pa se prikaže sonce, izginejo. Kar pomeni, da odpade pohajkovanje ves dan. V senco se lahko skriješ, ampak je še vedno vroče in pavza od te vročine je še kako pomembna. Umik v nakupovalne centre, počitek v hotelski sobi, ali pa v eni od zabaviščnih lokacij, ki je klimatizirana, ne bo odveč.
Naš dan je v povprečju izgledal tako, da smo po zajtrku odšli v hotelsko sobo, se pripravili na odhod in odšli v kak nakupovalni center, ali pa hengali v avli hotela, dokler Polina ni opravila svojega dopoldanskega počitka. Potem smo šli na kosilo, in šele popoldan pohajkovali po ulicah, ali pa se odpravili na plažo, ko je nanjo padlo vsaj malo sence. Shopping v miru sem opravila medtem, ko je Polina dremala. Pa tudi, ko je bila pokonci, ji je bilo vse dogajanje in pozornost mimoidočih v veselje.

Tajci in dojenčki

Tajci obožujejo dojenčke. Na vsakem vogalu in v vsakem trenutku lahko pričakujete, da vas bodo ogovorili, ali pa se vsaj nasmehnili in pomahali. Polini se je ta pozornost dopadla in z veseljem vračala nasmehe. Tudi popestvajo z veseljem, vendar se Polina ni pustila.

Na plaži, v morju in bazenu

Hua Hin ima lepo plažo. Kar pomeni čisto, peščeno, in po drugi uri popoldan, nanjo pade senca palm. Morje je čisto, a vas lahko v redkem primeru opeče kaka meduza. Morje je toplo in varno za kopanje. Polinko sva namočila v plitvi vodi v morje in se je zabavala. Nisva pa jo namakala v bazenu, ki sva ga imela v zadnjem hotelu v Bangkoku. Otroci s čofotanjem in premikanjem lahko hitro popijejo vodo. Če je voda primerna za kopanje, še ne pomeni, da je primerna za kopanje dojenčkov. Voda iz pip na Tajskem ni pitna, kaj šele tista v bazenu, pa čeprav je prečiščena in klorirana. Seveda vsako kopanje, še ne pomeni, da bo otrok zbolel, dobil drisko in bruhal, če vodo pije, pa je verjetnost večja.

Tajska hrana

Kaj dati otroku za jest na Tajskem? Na tajskem smo izmenjali tri hotele. Samo en je imel v sobi kuhinjo, kar pa ni pomenilo, da je bilo prehranjevanje takrat bistveno lažje. Za Polino sem s seboj vzela hrano za zajtrk in večerjo. To je gres, navadni riževi kosmiči za dojenčke in mlečna formula. Tam sva kupovala sadje, zelenjavo in jogurte. S seboj sem vzela lupilec in nastavek za kuhanje na pari. V hotelu sem prosila, da mi zelenjavo, ki sem jo pred tem narezala in pripravila v nastavek, skuhajo na pari in z veseljem so mi ustregli. Polina je jedla tudi z nama v restavracijah. Povsem ugodno sva se počutila, da sva ji ponudila tisto hrano, ki ni bila pekoča. Hrane z ulice ji nisva dajala.
Voda na Tajskem ni pitna, zato sva vse kar sva dala Polini, delala s pitno vodo iz plastenke. Tudi umivala posodo, razkuževala posodo in umivala zobe. V vsaki hotelski sobi sva imela vodni kuhalnik (to je bil tudi kriterij za izbiro hotela).

Zaloga otroške hrane in plenic v trgovinah

V vseh trgovinah so na voljo plenice. V večjih supermarketih je ponudba večja. Plenice so kvalitetne. Ponudba otroške hrane pa je malce drugačna kot smo vajeni pri nas. Gresa, ali navadnih nesladkanih kosmičev nisem našla. Imajo kosmiče, ampak vse s sladkorjem. Imajo veliko ponudbo otroškega mlečnega nadomestka. V nakupovalnih centrih imajo baby trgovine, vendar nisva šla v nobeno. Zalogo gresa in kosmičev sva imela sabo, ker nisva želela prepuščati lokalni ponudbi. S seboj sva imela polovično zalogo plenic in jih na koncu skoraj več prinesla nazaj, ker so bile japosnke plenice in hlačne plenice Merries tako fine.

Prevoz

V Bangkoku smo se vozili predvsem s skytrainom, v Hua Hinu s tuk tuki. V Hua Hin sva najela šoferja, ki naju je peljal s kombijem. Po Bangkoku je najenostavneje in najhitreje potovati s skytrainom ali podzemno železnico. Za na skytrain je priporočljivo imeti s seboj pokrivalo in dolge rokave, ker klima luksuzno piha. Enako luksuzno so hlajeni nakupovalni centri, kar najprej povsem paše, s časom pa postane hladno. Tuk tuki v Hua Hinu so enostaven prevoz, vendar morate biti vi varnostni pas in animacija za otroka. Na Tajskem si za prevoz do destinacij lahko najamete taxi ali kombi po ugodni ceni. Otroški stolček najamete na dodatno zahtevo. Prevoz si lahko rezervirate preko interneta, ali pa si ga uredite tam. Midva sva za transfer do Hua Hina prosila v recepciji hotela in nama ga v nekaj urah uredili, za naslednji dan. Naju je velik kombi za 250 km poti pripeljal za 80 EUR.
Taksiji v Bangkoku vozijo na plin. Stari taksiji so na plin predelani, kar pomeni, da je njihov prtljažnik zaseden s plinskim rezervuarjem in ni kaj dosti prostora za vaš kovček. Za potovanje z in na letališče priporočam najem večjega taksija, drugače boste potovali s kovčkom pod nogami.
Potovanje z vozičkom je še vedno enostavno, čeprav pločniki niso povsem vozičkanju prijazni. Midva sva voziček vedno vzela s seboj. V najslabšem primeru, sva v njem vozila le dnevne nakupe, kar je v Tajski vročini tudi olajšanje.

Jet leg.

Če potuješ na vzhod je težava, da je zvečer težko zaspati, zjutraj bi pa spal do sredine dneva. Priročno sva rezervirala hotel, ki ni imel vključenega zatrka, ampak kavarno, kjer so zajtrk nudili ves dan in se tako na zajtrk odpravili sredi dneva. Štiri dni je trajalo, da smo se navadili na tajski čas. Največ težav s preklopom sem imela jaz. Pričakovala sva, da bo Polina na nov čas preklopila zelo počasi, ampak je rabila le tri dni. Prvi dan ni bilo težav zaspati, ker nas je vse polegla utrujenost potovanja, drugi in tretji da pa je družinska žurka trajala do polnoči.